Nizke temperature, pomanjkanje sonca (in vitamina D) in ostali dejavniki prehladov ter jesensko-zimskih obolenj so že med nami. Pripravite se nanje in že predhodno poskrbite za obrambo svojega telesa, da boste zimo preživeli zdravi ter polni energije!

Poleg znanih smernic zdravega življenja, ki vključujejo pitje pravšnje količine vode in nesladkanih pijač, raznoliko in svežo prehrano, redne obroke, izogibanje alkoholu, cigaretam in stresu ter redno gibanje in počitek, vključite v svoj jedilnik tudi živila s spodnjega seznama, ki bodo še dodatno spodbudila imunski sistem in poskrbela za dobro počutje.

1. Cimet

Dodati cimet k prehrani v jesensko-zimskem času zagotovo ne bo težko! Pomembno je le, da izberete kvalitetnega. Bolje je, da uporabljate tistega v palčkah oziroma ekološko pridelanega, ki je svetlejše barve, manj pekoč in brez grenkega okusa. V tradicionalni kitajski medicini poudarjajo njegov pozitiven učinek pri občutljivosti za mraz in njegovo protiprehladno delovanje, saj krepi imunsko odpornost ter poživlja periferni krvni obtok. Pomaga tudi pri vnetju sečil, prebavnih težavah in boleči menstruaciji. Cimet je močan vir vlaknin, kalcija in železa, poleg tega pa spodbuja prebavo in presnovo maščob ter ob redni uporabi uničuje bakterije v debelem črevesu.

2. Ingver

Tudi ingver sodi med zimsko-praznične začimbe in prav je tako, saj ima ogromno zdravilnih lastnosti. Ob prehladu ga dodajte v čaj, saj preprečuje vnetja, znižuje temperaturo, pomirja kašelj in blaži bolečine v grlu. Ob rednem uživanju pa deluje tudi preventivno, saj krepi obrambne mehanizme v telesu. Ingver je tudi odličen za spomin, saj pospešuje prekrvavitev v možganih in preprečuje zaprtje žil. Ingverjev čaj pripravite tako, da olupite 1,5 cm ingverjeve korenine in narežete na tanke rezine. Nato zalijte z 1,5 litra vrele vode in pustite stati 10 minut.

3. Orehi

Predvsem pri peki prazničnih dobrot so orehi nepogrešljivi, čeprav jim zaradi povzročanja prebavnih težav in težav z zgago v prehrani pogosto delamo krivico. Ne pomis­limo namreč, da orehe po navadi uživamo v jedeh, ki pridejo na mizo šele ob koncu obilnih gostij, ki so že same po sebi težke in obremenjujoče za utrujen želodec. Surova jedrca brez testa in dodatkov pa so sicer odličen vir energije in esencialnih hranil. Redno uživanje manjših količin (1 pest na dan) pomaga tudi pri znižanju maščob in holesterola v krvi, zavira nastanek srčno-žilnih obolenj in deluje protivnetno. Orehi sami pravzaprav pomagajo pri presnovi, poleg tega pa sproščajo in pomirjajo.

4. Grozdje

Velja za čistilno superhrano, saj ureja prebavo, odpravlja zaprtje in čisti sečne poti. Vsakodnevno uživanje razbremeni jetra in tako izboljša splošno počutje, poleg tega pa zmanjša tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj. Uradne raziskave pravijo, da je za pozitivne učinke grozdja dovolj že približno 190 gramov grozdja na dan. V sezoni lahko na primer običajni zajtrk ali popoldansko malico nadomestite s svežim grozdjem, bolj pogumni pa lahko poskusite z “grozdnimi dnevi”, v katerih uživate le grozdje in grozdni sok – to je izvrsten naraven način za čiščenje organizma.

5. Navadni jogurt

Res je – za krepitev imunskega sistema si za zajtrk ali malico privoščite navadni jogurt, ki deluje protivirusno. Raziskave so pokazale, da se je pri ljudeh, ki so 4 mesece nepretrgoma zaužili po 400 g jogurta na dan, povečalo proizvajanje interferona gama (kar 5x!), slednji pa ščiti pred gripo, prehladi in drugimi boleznimi dihalnih poti. Pozitivne učinke so dokazali pri jogurtu z živimi aktivnimi kulturami Lactobacillusa bulgaricusa in Streptococusa thermophilusa, ki sta običajni v jogurtu po vsem svetu. Že 170 gramov jogurta na dan pa preprečuje prehlade, nahod in drisko tako pri mladih kot pri starejših ljudeh.

6. Med

Vsi ga dobro poznamo kot “obvezno” zdravilo pri prehladih, še boljše pa je, da ga uživamo preventivno. Obstaja več vrst, vsaka od teh pa ima svoje pozitivne učinke na zdravje. Predvsem zaradi visoke vsebnosti mineralnih snovi med velja za odlično pomirjevalo in je hkrati zaradi vsebnosti sladkorja tudi idealen vir energije. Deluje antioksidantno, izboljšuje zdravstveno stanje ustne votline, deluje pa tudi kot razkužilo ran. Pri uživanju bodite pozorni le na to, da ga ne pregrejete nad 40 stopinj, saj bo sicer izgubil večino svojih ‘zdravilnih’ lastnosti. V čaj ga dodajte šele takrat, ko je primerno topel za pitje.

Lahko naredite tudi zlati med, za katerega pravijo, da je najmočnejši naravni antibiotik. Malo kdo ve, da je kurkuma v kombinaciji z medom neprecenljivo naravno zdravilo. Kombinacija medu in kurkume ima namreč zelo močno protivnetno delovanje, ki ne uničuje le bakterij, ki povzročajo bolezni, temveč tudi spodbuja naravno odpornost našega telesa, poleg tega pa izboljšuje prebavo ter povečuje aktivnost koristne flore v črevesju.

Recept za zlati med:
V 100 g medu dodajte 1 polno žlico kurkume, dobro premešajte in hranite v steklenem kozarcu.

Uporaba čez dan:
1. dan – vsako uro pol čajne žličke
2. dan – vsaki dve uri po pol čajne žličke
3. dan – trikrat na dan za pol čajne žličke

Zlati med zadržite v ustih dokler se popolnoma ne raztopi.

Telo si s pomočjo te mešanice tudi po preboleli gripi hitreje opomore. Pomaga tudi pri raspiratornih boleznih, kjer priporočajo 1 žličko trikrat na dan med tednom.

Opozorila: Če jemljete kakršnakoli zdravila, se posvetujte s svojim zdravnikom. Še posebej, če imate hemofilijo in hipertenzijo, saj kurkuma preprečuje strjevanje krvi in znižuje krvni tlak.
Kurkuma lahko vpliva tudi na ravni krvnega sladkorja, zato se morajo ljudje s sladkorno boleznijo predhodno posvetovati s svojim zdravnikom.
Če imate bolezni žolčnika, se izogibajte uporabi kurkume, saj povzroča krčenje mišic žolčnika.

Razvoj virusov zavirajo tudi česen, čebula, ananas, borovnice, breskve, brusnice, črni ribez, grenivke, grozdje, gobe šitake, jabolka, jagode, maline, ječmen, kava, kosmulje, koleraba, limone, žajbelj in meta, zato si jih privoščite z veliko žlico, še posebej pa v času obremenite oziroma slabega počutje. Najpogostejši simptomi oslabljenega imunskega sistema so utrujenost, okužbe, vnetja, alergijske reakcije, počasno celjenje ran, kronična driska in druge infekcije, kot so glivice in herpesi na ustnicah. Strokovnjaki trdijo, da se povprečna odrasla oseba dvakrat na leto prehladi ali dobi kakšno infekcijo. Da temu letos ne bo tako, upoštevajte zgornje nasvete, uživajte v sprehodih v naravi in se veliko smejte! 🙂