Šparglji, ali beluši kot jih tudi imenujemo, so ena prvih vrst pomladne zelenjave. Njihova sezona se pri nas začne v prvi polovici aprila in traja vse do sredine junija.

Uživanje špargljev

Uživamo mlade poganjke, ki jih režemo v pomladnih mesecih. Šparglji so zares dobri povsem sveži, najbolje še isti dan, ko so bili nabrani, saj slabo prenašajo skladiščenje. Kasneje izgubijo večino kakovostnih snovi in začnejo leseneti, oleseneli deli pa niso užitni. Sveži so, kadar se prelomijo od spodaj navzgor čim bliže mestu kjer so bili odrezani oziroma se na tem mestu izcedi sok, če ga popraskamo.

Njihovo svežino najbolje ohranite tako, da stebla, povezana v šope, postavite pokonci v posodo z vodo. Spodnji del šopa lahko tudi ovijete z mokro krpo, položite v plastično vrečko in shranite v hladilniku za največ tri dni. Za nekaj tednov jih lahko tudi zamrznete tako, da jih narežete na manjše koščke in zaprete v plastično vrečko.

Mlade in čvrste vršičke lahko uživate surove, stebla pa so bolj okusna, če jih termično obdelate, saj pri tem izgubijo nekaj grenkobe. Šparglje pražite ali kuhajte le nekaj minut, da ohranite čim več hranilnih snovi.

Skoraj obvezna spremljevalca sta oljčno olje in česen, ki še bolj poudarita žlahten okus špargljev. Seveda so primerna družba tudi pršut, jajca, sir in paradižnik. Če vam je okus špargljev všeč, jih z malo domišljije lahko pripravite na vse mogoče načine s testeninami, z rižem, v juhah in solatah.

Prehranska vrednost špargljev

Šparglji so zaradi svoje sestave, lahke prebavljivosti in kot nizko kalorična vrtnina, zelo priljubljeni na jedilniku različnih diet.  H kakovostni sestavi pripomorejo tudi minerali in vitamini B-kompleksa, vitamin C, provitamin A, v sledovih pa še vitamina E in K.

Blagodejni učinki špargljev na zdravje

Šparglji vsebujejo zelo malo maščob in so zelo primerni kot dietna prehrana ljudi s povišanim deležem maščob v krvi. Zaradi nizke vsebnosti natrija in vsebnosti rutina pa so šparglji priporočljivi tudi za ljudi s povišanim krvnim tlakom. Uživajo jih lahko tudi diabetiki, saj imajo vitamini B-kompleksa prisotni v špargljih, pomembno vlogo pri regulaciji krvnega sladkorja. Šparglji vsebujejo tudi naravno snov glutation,  ki lahko zavira delovanje številnih kancerogenih snovi. Poleg tega, da vplivajo na povečano izločanje vode (diuretik) imajo zaradi prisotnosti vlaknin tudi blag odvajalni učinek. Šparglji pospešujejo tudi nastajanje vezivnega tkiva, zato se jih priporoča tudi po operativnih posegih. Nosečnice naj jih uživajo zaradi vsebnosti folne kisline, ki vpliva na razvoj otroka v maternici.

Šparglje lahko uporabimo pri pripravi cele vrste jedi, na tem mestu pa z vami delimo še dva kratka recepta:

Špargljev namaz

• Očiščene šparglje v slani vodi kuhamo do mehkega. To traja približno 10 minut.
• Ohlajene šparglje pretlačimo skupaj s skuto in z malo kisle smetane ali mladega sira. Dodamo lahko tudi sveža zelišča, vendar ne premočna ali preveč, da ne prevladajo.
• Po okusu solimo, dodamo iztisnjen strok česna in postrežemo na zapečenih kruhkih.

Testenine s šparglji

• Na maslu prepražimo koščke pršuta, dodamo na lističe narezan česen. Ko česen zadiši, dodamo malo vode (lahko tudi malo belega vina) in na krajše dele nalomljene šparglje.
• Dušimo približno 10 minut.
• Prepražimo pinjole.
• Skuhamo široke rezance, primešamo pršut in šparglje ter posujemo s pinjolami. Hitro in vedno odlično.