Uporaba savne že dolgo velja za eno najbolj zdravilnih in prijetnih oblik sproščanja. Ob redni uporabi savne (vsaj dvakrat tedensko) se kažejo pozitivni učinki tako na fizičnem in duševnem počutju uporabnika. Med savnanjem se namreč sprostimo in umirimo. Naše telo se razstruplja, dihalne poti se prečistijo, izboljša pa se tudi prekrvavitev kože. Z obiskom savne se nam poveča energija, zmanjša stres, znebimo se raznih strupov v telesu ter očistimo kožo, medtem ko se izboljšuje imunski sistem, in se hkrati obranimo od prehlada, astme, bronhitisa ter drugih bolezni, posledično pa se izgubi tudi kakšen odvečen kilogram telesne teže. Povedano na kratko, če hočete kaj narediti za vaše telo in za svoje zdravje obiskujte savno, kajti savnanje je tudi ena izmed najboljših antistresnih terapij. V svetu se uporablja več različnih tipov savn, najbolj poznani tipi so: Finska savna, Turška savna, Rimska savna, infra rdeča savna…

Najbolj pogosto se savnamo v :

• suhi ali finski savni, temperature v teh savnah so lahko različne, običajno v razponu od 60 do 90 stopinj Celzija; različne savne so ogrete v različnih razponih, običajno so ti razponi po deset do največ 15 stopinj Celzija;
• mokri ali turški savni, temperature v teh savnah so običajno od 50 do 60 stopinj Celzija, vendar naj vas to ne zavede, saj to temperaturo dopolnjuje 60- do 100-odstotna vlažnost; vlažnost se razlikuje med savnami;
• infrardeči savni, temperature v teh savnah pa so običajno do največ 50 stopinj Celzija; preden pa pomislite, da gre – v primerjavi z drugimi savnami – za nizko temperaturo, upoštevajte, da je takšno savnanje povsem drugačno od finske oziroma turške savne, saj se telo ogreva globinsko. Opazili boste tudi, da se bo v prostoru, ki bo ostal »hladen«, ogrelo le telo. Prav to je ključna posebnost te savne.

Nekoliko bolj podorobna pravila pravilnega savnanja pa so naslednja:

– preden vstopite v savno, se oprhajte in narahlo obrišite z brisačo, da s telesa odstranite neprimerne vonje in si navlažite kožo;

– med prhanjem si hladne noge ogrejte s toplo vodo;

– za začetek izberite savno, v kateri so nekoliko nižje temperature, če pa že zakorakate v najbolj vročo finsko savno, se vsedite na najnižjo klop, kjer so temperature nižje;

– ko prvič stopite v savno, v njej ne ostanite predolgo – le kakšnih 10 do 12 minut;

– v savni čim bolj mirujte in enakomerno dihajte;

– ko se dovolj ogrejete, zapustijte savno in se počasi ohladite – bodisi s hladnejšo prho ali namakanjem v bazenu bodisi le s posedanjem v počivališču na sobni temperaturi;

– po krajšem počitku lahko nadaljujete s savnanjem tudi v bolj vročih savnah, vendar ves čas dovolj pijte in, če se da, vmes zaužijte še kakšen košček sadja, da nadomestite izgubljen kalcij;

– ko povsem zaključite s savnanjem, se dodobra oprhajte in si pred odhodom domov privoščite nekoliko daljši počitek.

Koristi savnanja

Telo se bo pri savnanju prijetno spotilo in tako očistilo nepotrebnih snovi. Čiščenje telesa lahko še spodbudite in okrepite s prhanjem: oprhajte se, preden vstopite v savno, in nato še po vsakem savnanju, preden se v počivališču ohlajate.

Ko končate savnanje, se najprej dobro ohladite in si odpočijte, nato pa si privoščite še zadnje, čistilno prhanje.

Ogret zrak spodbudi srce k hitrejšemu delovanju, ob tem pa telo seveda porabi več energije, zato nekateri menijo, da je savnanje koristno tudi pri hujšanju. Brez dvoma: sedenje v savni od telesa zahteva večji napor kot sedenje doma pred televizorjem (zanemarimo vrečko čipsa, ki jo pohrustate ob večernem filmu).

Tako lahko ob povečanem potenju pri hujšanju pomagata tudi očiščenje telesa in seveda izguba telesnih tekočin. Zavedati pa se je treba, da gre pri tem le za začasno izgubo tekočin, ne pa maščob in da zato pri tem ne moremo govoriti o hujšanju z nekimi trajnimi učinki oziroma hujšanju, enakovrednemu z urejeno prehrano in redno telovadbo.