V maju sadimo paradižnik in do konca tega čudovitega pomladnega meseca je ta sadež najpogostejša tema vrtičkarskih debat. Kako ne bi bil, saj je tudi nepogrešljiva sestavina mnogih jedi v slovenskih kuhinjah. Povrh vsega pa je paradižnik še zdrav in nizko kaloričen. Tukaj je nekaj dejstev o tem čudežnem sadežu in preprost recept s paradižnikom za hitro in okusno kosilo.
Ste vedeli, da je paradižnik rastlina, ki je zelo sorodna tobaku, čiliju, krompirju in jajčevcu? Izvira iz Srednje, Južne in južnega dela Severne Amerike na področju od Mehike do Peruja. Vsi vrtičkarji vedo, da je paradižnik rastlina trajnica, ki na področjih z zmerno klimo raste kot enoletna rastlina in se pogosto ovija okrog drugih rastlin ter doseže višino od 1 do 3 metre.
Sadež iz Andov
Pradomovina paradižnika pa je Južna Amerika, natančneje nižavje pod Andi. Od tod so ga Indijanci, že pred več kot 2000 leti raznesli po svojih ozemljih in ga začeli na veliko gojiti in uporabljati kot pomembno sestavino svojih obrokov. V Evropo leta 1523 pripeljal španski konkvistador Cortes. A nejeverni Španci so paradižnik, čigar plodovi so bili rumene in bele barve označili za neužiten oziroma celo strupeno rastlino in jo kot okrasno rastlino sadili ob hišah.
Afrodizijak
Šele leta 1544, ko je italijanski zdravnik in dober poznavalec rastlin Pietro Andrea Mattioli podrobno opisal sočni plod in ga poimenoval zlato jabolko, se je začela doba uporabe paradižnika v prehrambene namene. Italijanom so sledili tudi Španci in sočne plodove vključili v svojo prehrano. In ker so v tem času novim vrstam živil radi pripisovali delovanje podobno afrodiziaku, je ta usoda je doletela tudi paradižnik. Italijani so ga tako poimenovali kar pommi dei mori – jabolko ljubezni. Nemško govoreče področje Evrope pa je paradižnik poimenoval Paradiesapfel, jabolko iz raja.
Idealen za diete
Paradižnik je eno najbolj nizkokaloričnih živil, saj 100g vsebuje le okoli 17 kcal.V 100g tega sadeža vsebuje tudi:
- 1715 mg karotenov,
- 1 g vlaknin,
- 1,2 mg vitamina E,
- 17 mg vitamina C,
- 250 mg kalija,
- 0,5 mg železa,
- Ter nekaj bakra.
Paradižnik vsebuje tudi veliko likopena, antioksidanta iz skupine karotenoidov, ki so znani po tem, da zavirajo razraščanje rakavih celic. Britanski strokovnjaki so v raziskavah namreč prišli do dognanja, da karotenoidno barvilo likopen, ki obarva paradižnik rdeče, preprečuje nekatere oblike raka, ker zmanjšuje škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. V paradižniku je tudi veliko Tomantina, ki deluje na mnoge bakterije, viruse in glivice. Kot dober vir kalija, ima paradižnik tudi ugoden vpliv na krvni tlak. V preteklosti, so zaradi vsebnosti kislin, paradižnik uporabljali tudi za čiščenje medeninastih predmetov in emajlirane posode.
Recept: Piščanec s paradižniki in rdečim vinom
Sestavine:
- 400 piščančjega mesa
- 150 posušenih paradižnikov
- 250 ml pelatov
- balzamični kis
- gorčica
- mediteranske začimbe (bazilika, majaron, origano, timijan,…)
- rdeče vino
Priprava:
Piščančje meso narežite na manjše kose in ga omehčajte v mešanici balzamičnega kisa, gorčice in mediteranskih začimb. V tej marinadi naj počiva vsaj dve uri. Suhe v olju namočene paradižnike malo odcedite (ne čisto, saj bomo olje še uporabili) in jih narežite na manjše koščke. Na olju od vloženih suhih paradižnikov ogrejte paradižnike, dodajte meso, ga malo pecite in nato dolijte še tekočino, ki je ostala od mesne marinade. Nato dodajte še pelate in malo rdečega vina. Vse skupaj premešajte dajte v pečico, ki je ste jo ogreli na 80 stopinj. Odprt lonec, v katerem je meso, grejte v pečici vsaj 5 ur na 80 stopinjah (ne višje!).Pred serviranjem vse skupaj še malo premešajte.