Zadnjo nedeljo v marcu bomo praznovali veliko noč in hkrati tudi prestavili uro za eno uro naprej ter tako prešli na poletni čas. Hkrati pa se bo iztekel 40-dnevni post, ki je v starih časih to res bil, danes pa je vse bolj izjema, saj je ob raznorazni ponudbi in izobilju res težko ostati tako trdno discipliniran …

Včasih so teden dni pred veliko nočjo prenehali z delom na njivah, pospravili dvorišče, gospodarsko poslopje in vse bivalne prostore. Ta običaj, da pred velikonočnimi prazniki očistimo in pospravimo stanovanje, je zagotovo znan tudi vam in je pravzaprav zelo koristen. Ne le, da kompletno pospravimo stanovanje, ob tem porabimo tudi ogromno kalorij, kar je še dodaten razlog, zakaj bi čiščenje morali vzljubiti. 🙂 Veliki petek je bil nekoč dan popolnega počitka in dan velikega posta in tako so včasih na veliki petek jedli le jedi iz repnih olupkov in ocvirkov. Danes pa na veliki petek iz jedilnika običajno izpustimo le meso, saj sveže repe sploh ne poznamo več, še manj pa si predstavljamo, da bi jedli olupke. Po opravljenem blagoslovu so ljudje navadno v nedeljo zjutraj sedli k velikonočnemu zajtrku, ki je bil poln »boljših« jedi, a s količino ni pretiravalo. Po končanih praznikih pa je jedilnik zopet postal bolj siromašen, meso je bilo na mizi le za nedeljsko kosilo, sicer pa so se na krožnikih v naših krajih vrstili krompir, koleraba, korenje, repa, zelje, močnik in polenta ter seveda ocvirki za energijo.

Na srečo nas danes večina ne živi več v pomanjkanju in pravzaprav se soočamo s problemom, da imamo bolj ali manj celo leto vsega dovolj in preveč. Skoraj vsak dan ali celo večkrat na dan jemo meso, salame, sire, kruh in druge vrste živil, ki so bogat viri energije. V nasprotju z  našimi predniki pa se tudi bistveno manj gibljemo, zaradi česar se posledično znižuje tudi energijske poraba. Kljub vsemu pa si za praznike zaželimo še boljših jedilnikov in zato še dodatno pretiravamo pri tem, da se naše mize šibijo od dobrot. S tem, da si sem pa tja privoščimo dobro pojedino, seveda ni nič narobe, težave pa nastanejo, kadar se to dogaja vsak dan in zato se že desetletje spopadamo z boleznimi srca in ožilja, ki so posledica našega modernega življenja.

Naš nasvet za prihajajoče velikonočne praznike je torej ta, da raje kot spreminjati tradicionalne jedi v »lahke« jedi in na ta način narediti prehranjevanje med prazniki bolj zdravo, bodite pozorni na količino hrane, ta pa se že začne pri sami izbiri v trgovini. Ne pretiravajte z obloženo mizo oziroma si tak obrok raje privoščite zjutraj, ko ima telo čez dan še dovolj časa, da vso to energijo porabi. Velikonočni zajtrk naj bo torej res kraljevski, nato pa se z družino odpravite v naravo po prve mačice in teloh. Na sploh pa poskusite čim več sončnih dni preživeti aktivno v naravi in zagotovo se boste počutili odlično! 😉