Savnanje izvira že iz Egipčanskih zapisov, kopeli z vročim zrakom pa so poznali tudi Grki in Rimljani ter praktično vse civilizacije kasneje. Gre namreč za starodavno obliko zdravljenja, katere osnovni namen je segreti telo za nekaj stopinj, le-to pa reagira tako, da skuša temperaturo znižati s pospešeno krvno cirkulacijo in znojenjem. Pregrevanje telesa in njegov odziv imata številne fiziološke učinke.

Znojenje pospešuje odstranjevanje strupenih kovin in kemičnih snovi, radioaktivnih delcev in drugih strupov, zaradi česar so glavni razlogi za savnanje torej izločanje različnih vrst strupov iz telesa. Hkrati pa ima savnanje še druge pozitivne koristi; segrevanje telesa pomaga pri uničevanju bakterij, virusov in tumorjev ter uravnoveša avtonomni živčni sistem, ki se deli na dve veji – simpatično in parasimpatično. Simpatični sistem skrbi za aktivacijo organizma, pripravi ga na napor in deluje kadar smo aktivni ali v stresnih situacijah, ko povišuje pritisk in pospešuje izločanje hormonov ter s tem izčrpava telo. Parasimpatičen sistem pa je anaboličen, kar pomeni, da je povezan z obnavljanjem telesa in deluje tako, da pomirja, upočasnjuje srčni utrip in obnavlja zaloge energije, kar krepi delovanje imunskega sistema ter sprosti mišice in živčevje. Sicer parasimpatični živčni sistem deluje, če dovolj počivamo, smo umirjeni in sproščeni ter pozitivnih misli in ko spimo ali meditiramo. Je ključnega pomena za vse oblike zdravljenja. 

Savnanje pa je izredno zdravilno ravno zaradi tega, ker zavira delovanje simpatičnega sistema in spodbuja delovanje parasimpatičnega. Zelo pomembno je tudi znojenje, ki nastaja med savnanjem in med tem, ko deluje parasimpatični živčni sistem, saj je drugačno od znojenja med telovadbo – pri savnanju namreč izločimo več strupov kot sicer, saj so organi bolj sproščeni in pretočni. Telo se mora sicer znojenja te vrste navaditi; postopoma se znojimo več, kasneje pa tudi izločamo manj soli, čeprav je po vsakem savnanju pomembno, da izgubljene minerale in tekočino nadomestimo.
Redno savnanje tudi spodbuja delovanje kože, odpira dihalne poti in poskrbi, da kri temeljiteje zaokroži po telesu, kar je še posebej dobra posledica za tiste, ki ste bolj “zmrzljive” sorte. Izredno pozitivni pa so tudi učinki savne na duhovni ravni, saj pomirja in sprošča, učinek pa je še večji, če so zraku primešana tudi zdravilna eterična olja.

Pomembno je vedeti, da so učinki savnanja različni v različnih časovnih fazah; na prvi stopnji savnanja se telesna temperatura ne spremeni kaj dosti, pa tudi potenje ni izrazito, druga stopnja pa se pojavi po desetih do trideset minutah, ko se telo ne zmore več »braniti« pred vročino v savni. Telesna temperatura naraste, kri še bolj sili proti koži, srčni utrip se pospeši, začnemo se pospešeno znojiti. Lahko se počutimo vročično, težje dihamo, lahko postanemo omotični. Takrat bi najraje odšli iz savne, ampak to ni priporočljivo, razen, če res ne moremo prenesti vročine ali se počutimo slabo. V tej fazi temperatura naraste od ene do štirih stopinj, nikoli pa naj ne bi presegla 39,5 stopinj Celzija. Po savnanju lahko temperatura ostane povišana še približno petnajst minut, enako še kratek čas čutimo utrujenost ali omotičnost. Zato je pomembno, da po savnanju vsaj še 15 minut počivamo in telesu omogočimo, da začne spet normalno delovati.