Zagotovo točno veste, v katero skupino sodite – med tiste, ki zjutraj raje vstanete malo prej, da lahko v miru spijete kavo, pozajtrkujete in preberete prve novičke, morda se celo odpravite na rekreacijo, ki vam zbistri misli. Ali pa se najdete med tistimi, ki zjutraj budilko prestavljate do zadnje minute, se uredite v najkrajšem možnem času in odhitite v službo. Razlog za to, da smo nekateri bolj učinkoviti v jutranjih, nekateri pa v večernih urah, leži v našem genskem zapisu. Vsak ima namreč svoj kronotip, ki nam pove, kakšna je naša aktivnost ob različnih delih dneva. Raziskave kažejo, da ima kronotip človeka velik vpliv na posameznikove športne zmogljivosti, vedenjske vzorce in čustvene probleme, moralne vrednote in nagnjenost k tveganju, razlikujejo pa se tudi po sestavi možganov; nočni ljudje imajo manj bele možganovine, kar je med drugim povezano z večjo možnostjo pojava depresije in motenj pozornosti, poleg tega naj bi bili bolj nagnjeni k uživanju tobaka, kofeina, alkohola in hrane, bili naj bi tudi manj zanesljivi in čustveno nestabilnejši. Raziskave pa tudi kažejo, da imajo nočni ptiči več življenjske energije in so produktivnejši, saj so v nočnem času sposobni izredne koncentracije. Prav tako naj bi imeli višji IQ, bolje naj bi logično sklepali, kritično in analitično razmišljali ter bili finančno in poklicno uspešnejši. Po drugi strani imajo jutranji ljudje kakovostnejši spanec, bolj urejene spalne navade in so na splošno fleksibilnejši, srečnejši in bolj zdravi kot ponočnjaki. Treba je še omeniti, da se cirkadiani oziroma biološki ritem skozi življenjska obdobja spreminja – s staranjem vedno bolj postajamo jutranji ljudje. Okrog 17 odstotkov populacije naj bi bilo nočnih ptičev, medtem ko je striktnih jutranjih ptic, ki postanejo zaspani že zgodaj zvečer in so polni energije že pred sončnim vzhodom, le okoli en odstotek. Vsi ostali so nekje vmes.
Tako, kot za zdravje in dobro počutje potrebujemo sonce in svetlobo, enako je pomembna tudi tema. Med nočnim počitkom se v našem telesu namreč tvori melatonin, ki deluje antioksidativno in antikancerogeno ter vpliva na kakovost našega spanca in splošno počutje. Ta tvorba pa je lahko prekinjena zaradi umetne svetlobe, pri čemer so raziskave pokazale, da tvorbo melatonina bistveno bolj prekine modra svetloba, kot pa svetloba rumenega spektra, ki ima najmanj moteč učinek. Poznamo tudi et.i. eksogeni melatonin, ki se uporablja za zdravljenje motenj cirkadianega ritma, sploh pri “jet lagu” ali sindromu hitre menjave časovnih pasov, ki se pogosto pojavi pri čezoceanskih potovanjih oziroma pri izmenskih delavcih. Če ga zaužijemo približno eno uro pred spanjem, deluje kot blag hipnotik in lahko ob pravilnem jemanju uredi spalni ciklus. V zadnjih letih se je izkazalo, da biološki ritmi vplivajo tudi na nastanek in razvoj različnih patofizioloških stanj pri človeku (rak in metabolni sindrom) in ker se težave pri določenih bolezenskih stanjih pojavljajo v različnih fazah dneva, naj bi tudi zdravila jemali temu primerno (npr. zdravljenje hiperholesterolemije). Telesna nedejavnost, neredna in neustrezna prehrana, stres ter pomanjkanje spanca so nekateri od vzrokov, ki vodijo do skupine motenj, ki jih imenujemo metabolni sindrom (inzulinska odpornost, visoke ravni holesterola, maščob in glukoze v krvi, visok krvni tlak, kopičenje maščobnega tkiva v predelu trebuha itd.) in predstavljajo veliko tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Ena od raziskav je pokazala, da se pri ljudeh, ki so šest dni zapored spali samo 4 ure na dan, statistično značilno znižala hitrost odstranjevanja glukoze in izločanja inzulina, kar je značilno za zgodnje faze diabetesa. 
Jutranji ali nočni življenjski slog sicer nista problematičen, dokler nista v nasprotju z zahtevami naše službe in drugimi odgovornostmi v življenju. Medtem ko jutranje ptice načeloma ne občutijo težav, saj večina aktivnosti poteka od jutra do popoldneva, se lahko nočni ptiči soočajo s številnimi težavami. Kljub biološki pogojenosti pa lahko s svojimi odločitvami in ustvarjanjem navad občutno vplivamo na svoj cirkadiani ritem. Pomembno je, da:
- določimo čas odhoda v posteljo in bujenja ter se tega dosledno držimo,
- poskrbimo, da je spalnica zatemnjena,
- v spalnici ne uporabljajmo elektronskih naprav,
- v postelji ne gledamo televizije ali beremo knjig – postelja naj bo namenjena izključno spanju,
- v popoldanskem času ne uživamo alkohola in kofeina.