Eva Kovač, univ. dipl. psih.
Posledice premočnega ali predolgo časa trajajočega stresa se, poleg mnogih somatskih težav, kažejo tudi na mentalni ravni. Stres lahko vodi v motnje razpoloženja. Depresivna in otožna razpoloženja se lahko potencirajo v klinično sliko depresije. Obenem lahko stresne situacije še bolj poglobijo duševno stisko in depresivne občutke posameznika.
Vsaka otožnost še ni depresija
Vsaka otožnost, žalost, potrtost in nemoč še niso depresija. So običajne kratkotrajne motnje razpoloženja, ki so povezane s stresom in trenutnimi življenjskimi situacijami ali spremembami. Ko govorimo o depresiji, govorimo o dolgotrajnejšem občutku žalosti, otožnosti, občutku nemoči, upadu zadovoljstva in zmanjšanem interesu. Ti simptomi morajo biti prisotni vsak dan (ali večino dni) in vztrajati vsaj dva tedna, da lahko govorimo o klinični motnji.
Kako doživljamo depresijo?
Poleg naštetih simptomov otožnosti, žalosti in upadu zadovoljstva so za depresijo značilni tudi občutki manjvrednosti, krivde in zavrtosti, nespečnost ali želja po pretiranem spanju, občutki stalne utrujenosti, sprememba telesne mase, pasivnost, izogibanje družbi, negativne misli ter pesimističen pogled na prihodnost. Pojavijo se lahko misli o lastni neustreznosti, smrti in samomorilne ideje (ali celo poskusi).
Depresija vpliva na posameznika v celoti, mišljenje je izrazito negativno, črno-belo, katastrofično, čustva se vrtijo okoli žalosti, otožnosti, razdražljivosti, vedenje postaja vedno bolj pasivno. Na telesnem nivoju se čutijo utrujenost, bolečine, poslabšan apetit in nespečnost.
Našteti znaki depresije se običajno pojavljajo pri vseh posamezniki, a naj poudarim, da se depresija izraža zelo različno, hkrati pa je lahko tudi različno intenzivna. Tako govorimo o blagi obliki, srednji in globoki depresiji.
Kako se spopasti z depresijo?
Če pri sebi prepoznamo znake depresije je prvi korak, da svojo težavo nekomu zaupate. Ne stigmatizirajte se ali obtožujte ter ne poskušajte potlačiti ali prekriti vaših občutkov, tako vam bo še težje. Pri soočanju z depresijo je ključna aktivacija. Razumem, da se je neskončno težko spodbuditi in se aktivirati, a vztrajajte. Pojdite na sprehod, tek je odlično »zdravilo« za izboljšanje počutja, pokličite prijatelje, delajte stvari, ki jih radi počnete. Ne pustite, da vas negativne misli vodijo in slabšajo vaše razpoloženje. Lahko si preberete kakšno poljudno brošuro o depresiji, da se spoznate z motnjo. Socialna podpora je bistvenega pomena, pogovorite se o svojih občutkih z ljudmi, ki jim zaupate. Podpora in razumevanje bližnjih vam bosta v veliko pomoč.
Žal pogosto sami ne zmoremo zdraviti depresije in jo uspešno obvladati, ker nimamo razvitih pravih strategij. V kolikor je vaše razpoloženje močno depresivno in se ob tem morebiti pojavljajo samomorilne misli, ne odlašajte, obrnite se na strokovnjaka – osebnega zdravnika, medicinsko sestro ali psihologa, s katerim se boste dogovorili o nadaljnjih korakih.
Blažje in srednje oblike depresije se običajno zdravi s psihoterapijo, pri globljih motnjah pa se priporoča kombinirano zdravljenje z zdravili in psihoterapijo. Depresija je motnja, ki se jo lahko ozdravi, predvsem pa se lahko naučite, kako obvladovati negativne misli in čustva ter z njimi živeti. Konec koncev so negativne misli in občutki del nas, ravno tako kot pozitivni.