Piše Eva Kovač, univ. dipl. psih.

Razloge za povečan apetit v stanju stresa lahko pripišemo različnim vzrokom, tako fiziološkim kot čustvenim. Občutek lakote, povezane s stresom, je običajno subjektivne narave. Raziskave kažejo, da okoli 30 % ljudi pod stresom hrano odklanja in s tem izgublja telesno težo. Velika večina posameznikov, ki so v akutni stresni situaciji pa poseže po hrani.

Hranjenje psihologi povezujemo z vzpostavljanjem kontrole nad dogajanjem, premeščanjem vira stresa ter z zadovoljevanjem občutka ugodja. Strokovnjaki se strinjamo, da ima hranjenje pod stresom vlogo sproščanja napetosti in imaginarnim vzpostavljanjem nadzora nad situacijo, a je to le kratkoročni učinek.

Zatekanje k hrani je eden od možnih neučinkovitih poskusov soočanja s stresom. Svoje negativne občutke in neprijetna čustva poskušamo umiriti tako, da posežemo po hrani. Temu fenomenu pravimo čustveno prehranjevanje. Hrano uporabljamo kot sredstvo, da se počutimo bolje ter da sprostimo napetost in negativna čustva, ki jih povzroči stres. V resnici ne nahranimo fiziološke lakote, ampak svoje čustvene potrebe. Čustveno hranjenje se navadno konča tako, da je posameznik poln hrane, včasih celo do te mere, da mu postane slabo.

Zatekanje k hrani v želji po obvladovanju stresa in izboljšanju počutja na dolgi rok ni smiselno. Nenazadnje obvladovanje stresa s pomočjo hrane povzroči negativna čustva in občutke, saj izvora stresa ne odpravimo zgolj z zadovoljevanjem potrebe po hrani. Zato se raje usmerimo v bistvo problema ter razvijmo druge strategije sproščanja napetosti.

Čustveno hranjenje se hitro sprevrže v občutke krivde, obtoževanja in slabe vesti. Ti občutki vodijo v dodaten stres, čustveno stisko in negativno samopodobo. Posameznik lahko postane jezen nase, razočaran. Tako se stres stopnjuje in občutek lastne učinkovitosti upade. Posameznik se znajde v začaranem krogu stresa-hrane-občutka krivde iz katerega se sam težko izvije.

Kako se obvladati tudi po tem, ko ostanete sami

• Razmislite kateri sprožilci oz. situacije izzovejo potrebo po hrani. Kdaj se običajno obrnete in posežete po hrani tudi v času izven obrokov. Ko boste poznali sprožilce, boste lažje obvladovali poseganje po hrani.
• Ko se vam zazdi, da bi nekaj pojedli, počakajte 15 minut in če imate še vedno potrebo po hrani, posezite po energijsko manj bogati. Čokolado naj zamenjata jabolko ali korenje.
• Predvidite situacije, ki vas lahko vodijo v »krizo« in si pripravite plan, kako se boste z njimi soočili in kako obvladovali napetost. Napišite si plan na listek in se ga držite.
• Ko se zavedate občutkov, ki vas vodijo do hranjenja, se je treba naučiti učinkoviteje izražati in predelati čustva. Sprejmite vsa svoja čustva, tudi negativna.
• Poiščite si socialno podporo, o občutkih se pogovorite s kom, ki mu zaupate ali pa jih zapišite na list. Važno je, da te občutke predelate, sprejmete negativna čustva in pustite, da se umirijo.
• Sprostite se, sprehodite se, meditirajte, pripravite si toplo kopel, pojte…
• Zaupajte vase, spodbujate se in uporabljate pozitiven samogovor. Spomnite se na pozitivne izkušnje in stvari, ki ste se naučili na skupnih srečanjih, delavnicah.
• Ko posežete po hrani ali postanete lačni, se vprašajte, koga boste hranili – sebe ali stres. Ne hranite stresa in poskusite preusmeriti pozornost stran od hrane. Lahkota bo minila, vi pa se boste lahko osredotočili na reševanje vzroka problema.