Piše Eva Kovač, univ. dipl. psih

Za začetek naj pojasnim, kaj stres sploh je. Stres je normalen odziv človeka na različne stresorje, ki vplivajo na nas. Stresorji so vsi dejavniki, ki kakorkoli zamajejo telesno ravnovesje, lahko prihajajo iz okolja ali pa iz nas samih. Stres je torej telesni, vedenjski in čustveni odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi zahtevam stresa.  Sprva so se pionirji na področju raziskovanja stresa ukvarjali s stresorji iz okolja, kaj kmalu pa so ugotovili, da je pri doživljaju stresa bistvenega pomena človekova ocena situacije ali dogodka.

Stres vpliva na naše telesne občutke, misli, čustva in vedenje. Mnogi tega dejstva ne vedo ali pa sami pri sebi tega ne zaznavajo, zato je zavedanje in prepoznavanje simptomov toliko bolj pomembno. Stres vpliva na vse vidike našega doživljanja in občutenja, noben del ni imun.

Za stres je značilen specifičen fiziološki odziv, tako da ga lahko kaj hitro zaznamo tudi na telesnem nivoju.  Ko smo pod stresom, telo prične pospešeno izločati hormone z namenom aktivacije energije. Srce začne hitreje biti, dihanje postane hitrejše in bolj plitvo. Zenice se razširijo, kri se hitreje strjuje, upočasni se prebavni sistem in zniža se temperatura na nogah in rokah. Mišiče postanejo napete, še posebej v predelu vratu in ramen. Prepoznamo ga lahko po tresenju rok ali potnih rokah. Kroničen stres vodi do glavobolov, težav z želodcem, tudi bolečine v predelu križa so ničkolikokrat posledica predolgo časa trajajočega stresa. Kroničen oz. dolgotrajen stres lahko vodi v različne psihosomatske težave in obolenja.

Znaki stresa se kažejo v našem vedenju, kar se vidi v nepotrpežljivosti, vzkipljivosti, razdražljivosti, hitri jezi ali agresiji. Pomislite, kako hitro vzkipite, se razjezite, ko ste pod stresom. Poleg tega smo pod stresom tudi manj učinkoviti in neuspešni, pozabljivi ter veliko hitimo. S takim tempom pa stres le podkrepimo, saj ga še dodatno izzivamo. Stres pogosto vodi v pomanjkanje zanimanja zase, zdravje, prehrano in izogibanje družbi ali prijateljem, saj smo prepričani, da te stvari lahko počakajo, medtem ko se mi na vse pretege trudimo obvladovati stres.

Če stres zaznavamo kot negativen, se ta kaže v negativnih čustvih, kot je nezadovoljstvo, žalost, otožnost, zaskrbljenost, občutek preobremenjenosti in naveličanosti.  Značilen je tudi močan vpliv negativnih misli. Hitro se pojavi dvom v lastne sposobnosti, misli postanejo bolj destruktivne in vodijo v upad samozaupanja. Zanimivo je dejstvo, da je pod stresom oteženo naše racionalno razmišljanje, zato pogosto napravimo kakšno stvar, ki se nam kasneje zdi nesmiselna ali neučinkovita.

Prepoznavanje misli je običajno najtežji, a ključni del pri soočanju s stresom. Ravno zaradi negativnih misli se kaj hitro zavrtimo v začaranem krogu negativnega stresa. V psihologiji že dolgo časa vemo, da misli vplivajo na čustva, na vedenje in naše telesno počutje. Na način, kako si bomo stres razlagali, ali kot izziv ali kot grožnjo, na tak način se bomo spopadli z njim.

Zakaj govorim o simptomih stresa in zakaj jih je pomembno prepoznavati? Če se želimo s stresom soočiti na učinkovit način, ga moramo pri sebi naprej zaznati in prepoznati dejstvo, da smo pod stresom. Temu lahko sledijo naslednji koraki soočanja s stresom. Predvsem z namenom, da obvladujemo akutne stresne situacije, ki običajno niso pretirano škodljive, da se ne seštejejo v kroničen in dolgotrajen stres, ki pa je na dolgi rok škodljiv našemu zdravju, počutju in učinkovitosti.